padajoči slapovi pajčevine
ovijajo pohištvo zamrlega gozda
v podhlajeni noči
sanjajoča polja belih krizantem
stihi integrirani v
posrebrene betonske prepreke
človek na razpotju
z bombo

baročna dvokrilna omara
v predsobi
dunajski kolodvor na obledeli fotografiji
gradbišča nebotičniki in žerjavi
pusta strnišča butane hiše in štorklje
boleznine
izpadi dohodka
jetika
sladkor
sočutje na razpotju
z bombo

neznosna plehkost skrivanja
soba kuhna kabinet
nenehne izboljšave
ovohavanje zadnjic
kleptokracija na razpotju
z rokami v žepu
z bombo

gospa kraljična
koliko korakov smem do vas
spreminjanje barv
v maniri jesenskega listja
prihajajoča zima že grize
padajoči slapovi
deroče umazane vode
so neustavljivi
rakova pot
pobesneli povratnik
klavrna povorka ob vseh svetih
denar kralj bog domovina onimi

nenehne izboljšave na razpotju
retrofuturizem

postal boš slaven
za mali denar sodeluješ
v resničnostnem šovu
oddelka za nevrokirurgijo

v belo svetlobo
odmeva pesem monitorjev
biip biiiiiip

docent doktor
si pripravi dleto žagico in še nekaj drobnarij
ob pomoči brhke instrumentarke ti
izurjeno odpre lobanjo
iz katere se skobacam
zavit v pajčevinasto možgansko ovojnico
za mano pa ti iz glave prileti še
krdelo zamazanih pankrtov
ki kot prezrele hruške popadajo po sterilnih
tleh operacijske sobe
mlečnozobi se porazgubijo
v razvejan sistem kanalizacije
ki jih komaj požira
pinceto prosim reče docent doktor
in poskuša izvleči enega
ki se mu je uspelo ujeti in zdaj
kot mali spretni orangutan
pleza po možganskem deblu
in se norčuje iz operacijske ekipe
biiip biiiiiiip

docent doktor žagovinar
si obriše znoj s čela in
se zazre v kamero
posnetek od blizu
izklesane poteze obraza
švic curkoma lije
širok in zadovoljen nasmeh
so zobje porumeneli od kajenja ?

bzzzzz bzzzzzzzzzz
bzzzzzzzzzzzzzzzzz
vrta v kost profesor doktor
razmišlja o inavguracijskem predavanju
mladega zapeljivega kolega
[ta kader bodo v režiji zameglili
da bo pri publiki vzbudil
občutek zasanjanosti]
v dvorani vlada grobna tišina
kajti
če mu sveder zdrsne
mimo začrtane poti
bo pizdarija !

(prizor ki ga izrežejo:
izza odprtih vrat se reži v kader
čistilka z belo omelo pod pazduho
lovi kamermana na limanice
o ti tiček a se boš ujel ?
biiip biiiiip)

s perspektive mesarske muhe
bzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz
opazuješ sobo kamor te bodo nastanili
stodvajsetkilska sestra rozi
se v počasnem gibanju
pomika med posteljami
in z blagodejno infuzijo zaliva rastline
sliši se trenje kožnih gub
biiiiip bip bip bip

asistent ti zapira lobanjo
zdaj boš razbremenjen
življenje bo lažje
ne bo več pritiska
kamerman zumira
mladenič se zazre v objektiv
nagajivo ti
s pestjo prevlečeno v lateks
potrka po lobanji
da boleče votlo zadoni
[glasbena oprema tega kadra bo oda radosti]
novi človek je rojen !
bip biiip

špinača tvojih besed
brat
me ne nahrani
prežganka tvojih zaklinjanj
me sili na bruhanje
in tudi če mi s kamnom modrosti
razbiješ skeptično bučo
nikoli ne bom tvojih svinčenih razodetij
kupil za čisto zlato

požirek
korak padeš vznak
megli se

korak padeš v znak
telo opotekajoče
razbije kozarec

telo opotekajoče
si išče pot iz labirinta
smeh sotrpinov reglja

si išče pot iz labirinta
zamegljeni um kalen pogled
do na stežaj odprtih vrat

吐き気

kurc pa taki lajf
maček je že pet let na metadonu
siamski gor al dol
lesk modrih oči je ugasnil
kurc pa taki lajf
čistokrvnemu nemškemu ovčarju
so amputirali obe zadnji nogi
prometna nesreča
plačali smo tut za žaromete
pa laja kurc pa taki lajf
kaj pa če druga kastrirali smo ga
vklopiš teve pa histerično babše
bruha vate o grehih tvojega starega
fotra po materini strani
kurc pa taki lajf vklopiš radio
pa te žametni glas napovedovalca
hoče prepričati v nadrealizem
kurc pa kurc pa kurc pa taki lajf
prešaltaš teve na drugi program
sisaš pir na kavču in se relaxiraš
bajdevej noge ti odurno smrdijo
pa se drugo histerično babše
repenči o isti zadevi
vendar z nekoliko drugačnim
meglenim pogledom na njo
všeč ti je njena trajna ondulacija
uf ura je šest popoldne
greš na pir z frendom ali dvema
sedite na vrtu priljubljenega lokala
in si ob pijači ogledujete
prepovedane sadove
kurc pa taki lajf
pa prideš domov pa te baba natuli
pa greš kar spat
brez večerje brez fuka brez misli
matr kakega mačka maš zjutro
siamski gor al dol
glavobol levo desno
qrc v službo je treba

telo opotekajoče
si išče pot iz labirinta
smeh sotrpinov reglja

moja dežela
kokoš na zemljevidu
zatohel kurnik

rišem te od zadaj
nežen hrbet
prosojna opna povrhnjice
vpeta v lok
med trdoto kamna
in zmuzljivost oblakov

naslikana pokrajina
dehti kot pohojeni cvetovi rož
in roke se vijejo
kot umazane reke po dolinah

hlademu vetru navkljub
te barvito olistam

v deževnem jutru lomim svetlobo

čakajoč na smrdljivi avtobus
kolneš gospodarja brezoblačnega neba
puščavskega tvora ki je zagnal kruti čas
v neustavljivi in krvoločni tek

zapodiš se
med peščene viharje razuma
s prefinjeno mimiko
te vabijo medse
okamenele prešuštnice
po razbeljenih solnih stebrih
narisane polzijo solze brez okusa

obsojena na sen
se spotikaš skozi gube
prepirljivega obraza puščave

mehko drobovje ponesrečenega stvarstva
trmasto zahteva popolno poslušnost
a prestol se je razlezel kot drobovina drobnice
in jeza žalostnega kralja vzbuja prej posmeh kakor strah

na postajah jih včasih srečaš
ki jih je bolezen podredila
zasanjano se smehljajo
ko jim ledeno strgalo vetra praska obraz

in ko avtobus počasi pripelje
prelepljen z reklamami
se hidravliki spahne
in se zelena vrata zložijo
da te obsije svetloba kot božjo mater
tedaj se kot sence bolnih zamisli
prerivajo mimo tebe
nevedoč da si krhka
kot nedeljski kruh v četrtek