bežn trenutek dodane vrednosti

stvar je jasna
kriv si
nisi upošteval
neusmiljenih zakonov trga

na osnovi ponudbe in povpraševanja
te bo obglavil certificirani rabelj
ima vsa potrebna dovoljenja in potrdila
preverjen je od najvišjih državnih uradnikov
in ima blagoslov svetega očeta
(ps.: rabljevo prekrasno uniformo
so sešili v pakistanu )

čas je denar
ne zamujajo se s tabo
opravljeno je v minuti
s slinavim opletajočim jezikom
te strastno oblizne mrtvorojena kobila
že si v v supermarketu
med artikli svoje vrste
črtna koda ki so ti jo dodelili
je mogoče numerologom v zabavo
ti pa prestrašeno gledaš
skozi motno steklo
ko te jemljejo v roke
primerjajo
težkajo
ocenjujejo
vračajo nazaj

drugačen si
a enak
500 različnih vas je
iste vrste
precizno zloženih na zloščeni polici

odkupili te bodo v soboto
in že v nedeljo
namazali na beli kruh

mogoče preko masla
ali pa kar na suho

potem bo zvonilo k maši
k cerkvi se bodo  trumoma zgrinjali farani
na tak lep dan
obsijan s soncem
svobodnega podjetništva

kuhinja je tvoj rajski vrt

med vama je premnogo
obljub
neizpolnjenih
kar sta združena
v veri
poklicana k čaščenju
enega in edinega
- boga
ki šelesti
in žvenketa

negujeta uvožene flance
drug drugemu lomita trpek kruh
paradižniki
zorijo na okenski polici
všeč ti je kako dišijo
sadeži slastni kot dojke

v novi kuhinji se dobro obrneš
rad ima nežne roke
ki ga hranijo
oblizuje mehke prste
ki gnetejo faširano
za polpete

manj pa mu je všeč
kadar z ostrim jezikom opletaš kot z rezilom
ko tvoja ostra misel brusi nož
(nerjaveče jeklo Solingen, 1956)
večkrat te prime
da bi mu ga zasadila
med rebra
vendar
le mirno režeš domače zelje
za solato ki jo ima tako rad

globoko vdahneš
tolsti zrak
rajskega vrta

epitaf

imel se je za plemenskega žrebca.
v resnici je bil skopljena domača žival.

Ribič

smrdiš ostudna riba
a vem da
v tvojih nemirnih
žlezah koreninim
izmuzljivi govoreči stvor sem
boleče zraščen v tvoje škrge

pojil sem se v tvojem oceanu
do svoje tretje levitve
ob grozi mojih preobrazb
se je nebo slano znojilo

že pred leti je srebrni trnek
obtičal v tvojem mehkem žrelu
in potegnil sem te na suho
kjer zdaj potrpežljivo hropeš

rešitev ljuba draga
večno moja paranoja
je poimenovati vsako žival
vsako ulico vsako hišo vsaka vrata
vsako okno vsako sobo vsako mizo
vsak stol vsako omaro vsak lestenec
vsako telo vsak organ sleherno tkivo
vsako celico vsako molekulo
vsak atom vsak nasmeh vsako navado
vsako knjigo vsako poglavje
vsak odstavek vsak stavek vsak zlog
vsak glas vsako črko vsako ločilo
sleherno zanemarljivo podrobnost

ampak s hitrostjo tvojih mislih
bi tako opravilo terjalo ves čas vesolja
in od silnega napora bi se presušili oceani

te naj potem pripravim v slanem oklepu ?
ponudim najljubšim prijateljem ?

poplaknem te s požirkom žametne črnine !

Parkirno mesto

enemu si razbil arkado
ker ni bil tako ozkogled ko ti
enemu si razsul gobec
ker je preveč lapal
enega si nasuval v jajca
ker itak bolše da nima otrok
(ma glede na to kak zgleda
je sto posto peder )

eno si zlasal
pozabila je kje je njeno mesto
eno si oklofutal
ker se je spozabila
(kurbe ne cenijo pravih moških ja)
eno si nabrcal v rit
da je pobasala kufre pa spizdla
(bogve kje zdaj joče za teboj )

onmu smrkavcu si eno prišvasal
skoraj bi ga povozil
matr je imel srečo
(kake komplikacije bi ble to
si lahko misliš zavarovalnica pa vse)

onega iz pritličja
kretenić al kaj že je
(hahaha)
nekaj na ić pač
si nategno za par tisoč
(ma če mu ni kaj prau naj
spizdi nazaj na jug)

svet krojiš po svoji meri
življenje ti šiba
brez omejitev
150 na uro pa še več

vse je lahko tako preprosto
edino kar ne razumem je
zakaj svojega audija
vedno puščaš na parkirnem mestu
rezerviranem za invalide

Posmrtnina

Si upaš
izdreti
zarjavelo rezilo primitivizma
ki so ga zadrli v izžito srce tvojega doma ?

Si drzneš
tvegati
da te zalije postana in smrdeča brozga
iz njegovih zatohlih prekatov?

Si dovoliš
gledati in ne videti ?

Nestrpno pričakuješ
piškavo posmrtnino.

Ne bo je niti za zapitek na sedmini.

Dobra srca in prijazna

Požrli so že skoraj vse
Zdaj so se lotili sladice
Tekne jim
Marinirana je z znojem
In se imenuje dostojanstvo

Prefinjeno si brišejo kotičke ust.
Dame v šik toaletah prikupno kolcajo.
Ljudomili gospodje si gladijo polne trebuhe.

obljubijo da bo nasledni teden
še elegantnejši in še bolj bleščavi bal
in še v silni dobroti in skrbi prisežejo
da bodo izkupiček plesa izbrancev
poklonili v dobrodelne namene

Dobrega, in prijaznega srca so.

Blaginja, mir, varnost

čemiš v duplini blaginje
srečna buljiš v sliko televizorja
in orgazmično šteješ megapiksle

predala si se miru
čustva ti uhajajo
kot voda tetraplegiku

v varnosti razmajane ohišnice
si trebiš redke preostale zobe
in smelo razpravljaš
o vsem
o čemer nimaš pojma

imaš kurčevo pravico
do svojega napačnega mnenja
da tuliš v megafon
in razgrajaš po tujih življenjih
pravico imaš
da korakaš objestno
prek kadavrov
ki so jim po tvojih priporočilih
izkavsali oči

najraje se z glasbenimi vilicami lotiš
geneze svojih težav
v želodcu ti pojoče kruli
všeč so ti srednje zapečeni zrezki
med zobmi se ti zatikajo koščki surovega mesa

v domovini miru varnosti in blaginje
imaš kurčevo pravico
odločati o stvareh ki se te ne tičejo
in temu nihče
nihče
ne more in ne sme
oporekati

nasad

križišča uvenelih sanj
kjer prekrižane osi
jeklenih puščic
kažejo smer
med drevesi posušenih vej
po tiskanem vezju
drobnozrnatih poti
ki prepredajo
razvalovljen nasad
čaščen z okamenelimi
pogledi
pestovan z
olesenelimi občutki

do bleščave je zloščen
spomin ujet v hladen
še bolj mrtev kamen

pozabljeni
razsuti sadeži
gnijejo na travni ruši

v čudovitem svetu žuželk

1.
v čudovitem svetu žuželk
brate po členjenosti
pred udarci božje milosti
ščiti sijajna hitinjača

v čudovitem svetu žuželk
ima božji sin težave
s pripenjanjem na križ

kadar gre žuželčja duša v pekel
krila nervozno brenčijo
okončine v obupu cepetajo
v žuželčjih mislih
se mu priprošajo
ki jih je ustvaril po svoji podobi

preden skrknejo v neživo

ko jutro rosi
v čudovitem svetu žuželk
pikapolonice
med listnimi ušmi oznanjajo
sporočilo upanja in ljubezni

2.
pesticid
odurno zaudarjajoč
oljne konsistence
zamolklo rumene barve
lahko hranimo
v pivski flaši

ni pa to najbolj pametno

3.
vsi se spomnijo
črne sobote
ko se je stegnil tone
sadjarjev sin

baje je
hropel
in
mu je šla sluz
na usta

in povejo še
kako sta ga z blažem
tega dne pila
v pubu pri kačjem pastirju
ker je cel dan deževalo
in itak ni bilo kaj delati

in nihče ni točno vedel
kaj išče pub
na dravskem polju
tone pa je natančno vedel
kaj je iskal

ko je blaten in okajen
prikolovratil domov

še eno pivo
še eno pivo
za konec

in je namesto v spalnico
zavil v drvarnico

4.
ko je tone še gulil
klopi v osemletki
so na veselicah
pogosto nažigali
eno ki mu je bila
všeč
zvenela je nekako:
to še spijemo pa gremo

ko da bi vedel

5.
v nedeljo pa je bilo sončno
in še kar toplo
vršalo je
v čudovitem svetu žuželk
najprej so ga našle muhe
potem šele
proti večeru
gospodar