Lajf (qrc pa taki lajf)

kurc pa taki lajf
maček je že pet let na metadonu
siamski gor al dol
lesk modrih oči je ugasnil
kurc pa taki lajf
čistokrvnemu nemškemu ovčarju
so amputirali obe zadnji nogi
prometna nesreča
plačali smo tut za žaromete
pa laja kurc pa taki lajf
kaj pa če druga kastrirali smo ga
vklopiš teve pa histerično babše
bruha vate o grehih tvojega starega
fotra po materini strani
kurc pa taki lajf vklopiš radio
pa te žametni glas napovedovalca
hoče prepričati v nadrealizem
kurc pa kurc pa kurc pa taki lajf
prešaltaš teve na drugi program
sisaš pir na kavču in se relaxiraš
bajdevej noge ti odurno smrdijo
pa se drugo histerično babše
repenči o isti zadevi
vendar z nekoliko drugačnim
meglenim pogledom na njo
všeč ti je njena trajna ondulacija
uf ura je šest popoldne
greš na pir z frendom ali dvema
sedite na vrtu priljubljenega lokala
in si ob pijači ogledujete
prepovedane sadove
kurc pa taki lajf
pa prideš domov pa te baba natuli
pa greš kar spat
brez večerje brez fuka brez misli
matr kakega mačka maš zjutro
siamski gor al dol
glavobol levo desno
qrc v službo je treba

Navlaka

zvonenje budilke
avtomat za kavo
iskanje drobiža

hladen tuš
vroča kava
črna aktovka
balonski plašč

po stopnicah dol
parkiriščna dobra jutra
klonirani nasmehi
parkiriščna dobra jutra
klonirani nasmehi
po stopnicah gor

steklena vrata
veličastna grobnica
hladne stene
vroča kava

zguljen stol
obrabljena miza
kupi navlake

17-inčni monitor
fotografija najljubših
otroške risarije
aj- srček- lav-ju

kupi navlake
iščejo dom

mašina zašrota
ventilator vsiljivo poje
gladina zaslona
vzvalovi komaj opazno

kot svetlobna leta
se vlečejo trenutki
mrtvega življenja

kuhinja je tvoj rajski vrt

med vama je premnogo
obljub
neizpolnjenih
kar sta združena
v veri
poklicana k čaščenju
enega in edinega
- boga
ki šelesti
in žvenketa

negujeta uvožene flance
drug drugemu lomita trpek kruh
paradižniki
zorijo na okenski polici
všeč ti je kako dišijo
sadeži slastni kot dojke

v novi kuhinji se dobro obrneš
rad ima nežne roke
ki ga hranijo
oblizuje mehke prste
ki gnetejo faširano
za polpete

manj pa mu je všeč
kadar z ostrim jezikom opletaš kot z rezilom
ko tvoja ostra misel brusi nož
(nerjaveče jeklo Solingen, 1956)
večkrat te prime
da bi mu ga zasadila
med rebra
vendar
le mirno režeš domače zelje
za solato ki jo ima tako rad

globoko vdahneš
tolsti zrak
rajskega vrta

odštevamo cesarstvu čas

saj ni res
nihče nam ni strl duha
sami smo pocestniško
prodali svoja prepričanja

v maniri poceni cip
se pri zvodnikih bahamo
s svojim bednim zaslužkom

škripajoče postelje
nam mehko pregrinjajo
da jim ugodimo

s krvjo so porisane
pisane
rjuhe našega udobja

odštevamo cesarstvu čas

ekstrakcija I

pljujeva preko enačb čez obzorje

v neravnotežje

okoli brenči milijon brstečih neznank

prebadajo naju osi ledenega prostora

s hitrostjo kačjega pastirja

fosiliziraš trenutek

Prileteli sta dve lastovki češkega imena (pomlad 2008)

nenasitno se žabe mrestijo
predrzni ga paglavci mahajo v šolo
gori za ovinkom
je motorista povozil avtomobil
prileteli sta dve dolgorepi lastovki češkega imena
gorje mušicam, gorje !
zaprepadenemu soncu zastre obraz žalni pajčolan

na sveže prebarvani travi
puclpame delaš in stojo na glavi
v pisarni pa kupi papirja potrpežljivo čakajo
presenečeno nesrečno v pozabo odstavljeni stavki
in v njih onemele besede

med stojnicami veje dišeča topla sapa
še stare branjevke srbi med nogami
ko z razskavim glasom prodajajo
zadnje zaloge kisle repe
dajo ti za probat
dišijo po delu na polju
in pomanjkanju mila

nabrekle žleze tvojega telesa
predirljivo kričijo
razneslo te bo do nerazpoznavnosti
v prebujajočo se pravljico
krmežljavega vesolja

BOGOMOLJKA

 

 

 

v nedeljo

sobota:
že brusim slepeča rezila nožev
skeli me pogled na njih ostrino
puščice si zlagam v tulec
ljubeče jih spenjam eno k drugi
dragoceni so moj zaklad

iz betonskega gozda
slišim šume vzdihe krike
in med debli stolpnic zvenek smeh
brezskrben zvok korakov po asfaltnih tleh
beseda besedo pesni
pridušeni glasovi plena

v snu se telo zdrzne od pričakovanja

v nedeljo zvečer
z menoj pridi draga v nedeljo
v nedeljo grem na lov

pička je kelnarca

pička je kelnarca
gostilna je zanikrna
v kotu stari radio
nažiga narodnjake

pička je kelnarca
spretno suče boke
ko streže
hladno pivo
slinavim trebušastim državljanom

pička je kelnarca
gospodje so veliki ljubimci
in pivo teče v potokih
in riga se jim po vampih
bili so za malico
v smrdljivi menzi doli pri upravi

pička je kelnerca
črno krilo
beli predpasnik
blontni štrenasti lasje
oči kalno modre
glas prijetno raskav od cigaret

pička je kelnarca
v kotu stari radio nažiga
narodnjake
trojica za mizo pod njim
presoja primerja ocenjuje občuduje
njeno rit
ona gleda na uro
kmalu bo deseta in
bo šla
domov
mimo menze mimo uprave
po temni ulici navzgor
skozi razmajana vrata stare hiše
kjer stanovanja dišijo po vlažni prsti
kjer jo čaka njen ljubi
kjer jo čakajo njegove močne težke roke
kjer jo čaka njen ljubi
da mu nastavi drugo lice

ŽRTEV

Žrtev ste.
Žrtev teh smešnih ljubezni.
Kako vas ljubijo !
Kaj so storili iz vas !
Kako so vas zlikali !
Zgladili. Upognili. Zložili.
Nikoli ne boste dovolj odrasli, da bi lahko napisali roman.

Tako bo vaše življenje.
Pripoved brez konca, neizpeta pesem, nedofukana ljubezen.

Tako bo vaše življenje.
Zaviti oklepaj.
Tri pikice.
Čakanje. Čakanje. Čakanje.

Žrtev ste.
Nemočni. Decerebrirani.
Uplahnile so vaše okončine.
Razelektrili so vaše ganglije.
V pisana jadra lovite veter pričakovanj.
Všečni ste jim.
Všeč ste si.

Ko vas jebe !