ob polni uri

ob vsaki polni uri je nedolžna igra besed
zavila smrt
v kockasto pregrinjalo razuzdanega veselja
nekje med gardalandom in ljubljano je
s hitrostjo bliska švignila mimo okostenela pajčevina

v mračini večera so se mogočne upravne stavbe topile v modrini
postana zaudarjajoča voda je dušila krike pekovskih vajencev

želel sem se pozabiti

igla je zaorala
po vinilnih brazdah
udarni val glasbe
nas je v trenutku ujel nepripravljene
snopi hladne svetlobe
so razvaljali vlečeno testo

ob vsaki polni uri so
okončine sužnjev sinhrono vzvalovale

želel sem vsaj en kos potice

ko da bi zamudil večerno molžo
je smrkavi pamž vreščal na vse pretege
nekje med ljubljano in celjem
je ob polni uri zaškripalo v kolesju
brenčali smo kot mesarske muhe
ujeti v pretesni plavajoči krsti
skrbno smo preučevali vedenjske vzorce
opravilo je zahtevalo
natančnost potrpežljivost in osnove pismenosti

trije udarci ob polni uri
so bili več kot sem pričakoval
mnogo več

NOŽ

na nabrušenem rezilu noža
je zakričal krik žarke mesečine

zibala si se ob napevu orgelske glasbe
veličastna melodija
je bežala in se prepletala
kot izsušena struga
upesnjenega potoka zgoraj nad hišo

z natančno odmerjenim zamahom
si odrezala prvi krajec lune
na zemljo je pršil krvavi dež

in struga potoka
je v grozi oživela

počivaš

počivaš
na mehkih oblakih
njenih maslenih stegen

rajši bi pil bistre studenčnice
iz tipkanega naročja plemenite
ki so jo poslali kot kurirko
da bi se s teboj pogodila

v odprte dlani bi ti nasuli
rimanih verzov
kot ničvrednih kovancev
da bi jedel iz zapisane roke

in imeli bi te raje
kot vse svoje sinove
kot vse svoje vnuke
kot vse svoje
- mrtve črke

kot raztreseno zapisane blede stihe
ki zlati plešejo v mrliški vežici
na žalnih trakovih

medeninaste zlatnike
bi v tolažbo
položili v zevajoče dupline
pod jezik pa nasuli ostrega peska

vsako potovanje ima svojo ceno
bi talar koj primaknil pušico
noge pa bi postajale vse bolj
vse bolj nemirne

želiš si večno
kot življenje dolgo noč

V M E S N I Č A S

zarisalo nas je
nemirno potovanje zvezd
smo žive iskre
razblinjene svetlobe
topli vetrovi razpihanega niča
izpete zimzelene melodije
smo
zarjavelih strun
nepreklicno
se naš vmesni čas izteka

nasad

križišča uvenelih sanj
kjer prekrižane osi
jeklenih puščic
kažejo smer
med drevesi posušenih vej
po tiskanem vezju
drobnozrnatih poti
ki prepredajo
razvalovljen nasad
čaščen z okamenelimi
pogledi
pestovan z
olesenelimi občutki

do bleščave je zloščen
spomin ujet v hladen
še bolj mrtev kamen

pozabljeni
razsuti sadeži
gnijejo na travni ruši

BOGINJA

nikakor nisi mogel vzljubiti tega obraza podančice
gnusilo se ti je prižeti se k slokemu telesu gliste
na samem robu znanega sveta je čepela
in žonglirala z drobovino
sin moj je rekla
kako bled si danes kot da bi bili aprila meseca
pa vendar veva da je avgust
ko je morje nemirno
in so ribe kostnice in hrustančnice
kot so ljudje dobri in zli
in ponoči je nebo viharno
dvoživke pa so repate in brezrepe
kot so ljudje moški in ženske
iz njenega tvora so kapljale krvave solze
zgroženo si zrl v nasmeh obloustke
bratje pa so ji
povsod kamor jih je gnalo življenje
postavljali oltarje
in malikovali njeno strašljivo podobo

jedec surovega mesa II

vsako prvo nedeljo tistih mesecev
katerih imena vsebujejo črko r
zavijem v akvarij
kjer občudujem ribo iz pradavnine

skriti med koralami ji je
uspelo ubežati zobu časa

s teleskopskimi očmi zija vame
nisva midva iz tega sveta ji pravim

luskasti stvor nemo bolšči

jedec surovega mesa I

rodil sem se v tuji deželi
dnevi so čemerni kot obrazi pogrebcev
ob večerih sedim za mizo
z okorno roko praskam svinčene verze
na papir bel kot lice pokojnika

nenadoma niti drobtinica
ne pade več iz preobložene mize

kar se hrane drobi
jo tolsti prsti skrbno kupčkajo
v gomilo

po božji podobi
ustvarjena človekolika pijavka
prijazno kaže z diamanti posute zobe
nihče ne sluti goltajoče
luknje skrite za bleščavo

tenko vam
gospodar srepečega pogleda
maže žaltavo mast
na kruh iz otrobov

od hvaležnosti
se vam zatika v grlu
med solzenjem
ponižno kašljate

usmiljenje se ne umesi več
in ostre kosti ste poglodali že včeraj

brezobzirni scenariji iger
postajajo nasilnejši

lajež krvosledcev se približuje
psi ki ste jih krmili
nestrpno čakajo
da jim snamejo nagobčnike

jutri boste na poročilih
jutri boste teroristi vi !

a pod streli ne bo tekla kri
ker so vam jo že davno izpili

počivajte v miru

v brazde zagnojenih ran
so položili semena srda
plevel se puhli razrašča
po zapuščenih stezah spominov

strjena lepljiva kri krasi
strani družinskega albuma
na naslovnici obledeli
portret zvodnika in njegovega psa
sledijo neskončni nizi
razbarvanih fotografij

v vrsti
enotni in enaki
zmotni bedaki

in semena pasja
kalijo
nevzdržna bremena

vztrajno dihate
slavospeve
posmrtnim hropcem

smo si v zmoti enotni ?
smo enaki da smo bedaki ?

nadpovprečni
od
a) naroda
b) boga
c) zgodovinskih okoliščin
d) drugo
izbrani (ustrezno obkroži)
tisočletni sanjači
za razvoj ponujajo pokoj
čudežna receptura
(monokultura )

in
razpiranje ča ča
ča ča ča

čakr
blabla Q10 blabla bla
botoks bla bblabla blabla
bla aromaterapije blabla
seanse z mrtvimi
alge in jabolčni kis

živo blato alternaive
vztrajno golta alternative

iz postane gnojevke vstaja titan
klenih in preprostih misli
po njegovi zaslugi nihče več ne vidi
kako tančica modrega muslina
prekriva obraz žalostne kraljice
ko ta utrujena lega k počitku

pojemo ji
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla

bla