Poletna noč

odeta v izpušne pline
v visokih petah
režeš razbeljeni asfalt

dišeča neonska svetloba
poslika gola ramena
utripaš v ritmu korakov
samozavestno

svetlo zehajo
okna sivih stavb

mesto se budi
v poletno noč

z nekaj besedami

lepo je
ko me
polspečega

hraniš z dotiki
mehkih dlani

čudovito je
ko zgaran

nebrzdano zajemam
iz tvoje tople
in dišeče sklede

presladko je
ko se
zame

mediš

preden
utrujena
prepleteno zaspiva

v brazde zagnojenih ran
so položili semena srda
plevel se puhli razrašča
po zapuščenih stezah spominov

strjena lepljiva kri krasi
strani družinskega albuma
na naslovnici obledeli
portret zvodnika in njegovega psa
sledijo neskončni nizi
razbarvanih fotografij

v vrsti
enotni in enaki
zmotni bedaki

in semena pasja
kalijo
nevzdržna bremena

vztrajno dihate
slavospeve
posmrtnim hropcem

smo si v zmoti enotni ?
smo enaki da smo bedaki ?

nadpovprečni
od
a) naroda
b) boga
c) zgodovinskih okoliščin
d) drugo
izbrani (ustrezno obkroži)
tisočletni sanjači
za razvoj ponujajo pokoj
čudežna receptura
(monokultura )

in
razpiranje ča ča
ča ča ča

čakr
blabla Q10 blabla bla
botoks bla bblabla blabla
bla aromaterapije blabla
seanse z mrtvimi
alge in jabolčni kis

živo blato alternaive
vztrajno golta alternative

iz postane gnojevke vstaja titan
klenih in preprostih misli
po njegovi zaslugi nihče več ne vidi
kako tančica modrega muslina
prekriva obraz žalostne kraljice
ko ta utrujena lega k počitku

pojemo ji
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla
bla blablabla bla bla

bla

v čudovitem svetu žuželk

1.
v čudovitem svetu žuželk
brate po členjenosti
pred udarci božje milosti
ščiti sijajna hitinjača

v čudovitem svetu žuželk
ima božji sin težave
s pripenjanjem na križ

kadar gre žuželčja duša v pekel
krila nervozno brenčijo
okončine v obupu cepetajo
v žuželčjih mislih
se mu priprošajo
ki jih je ustvaril po svoji podobi

preden skrknejo v neživo

ko jutro rosi
v čudovitem svetu žuželk
pikapolonice
med listnimi ušmi oznanjajo
sporočilo upanja in ljubezni

2.
pesticid
odurno zaudarjajoč
oljne konsistence
zamolklo rumene barve
lahko hranimo
v pivski flaši

ni pa to najbolj pametno

3.
vsi se spomnijo
črne sobote
ko se je stegnil tone
sadjarjev sin

baje je
hropel
in
mu je šla sluz
na usta

in povejo še
kako sta ga z blažem
tega dne pila
v pubu pri kačjem pastirju
ker je cel dan deževalo
in itak ni bilo kaj delati

in nihče ni točno vedel
kaj išče pub
na dravskem polju
tone pa je natančno vedel
kaj je iskal

ko je blaten in okajen
prikolovratil domov

še eno pivo
še eno pivo
za konec

in je namesto v spalnico
zavil v drvarnico

4.
ko je tone še gulil
klopi v osemletki
so na veselicah
pogosto nažigali
eno ki mu je bila
všeč
zvenela je nekako:
to še spijemo pa gremo

ko da bi vedel

5.
v nedeljo pa je bilo sončno
in še kar toplo
vršalo je
v čudovitem svetu žuželk
najprej so ga našle muhe
potem šele
proti večeru
gospodar

Zamišljaj si življenje

zamišljaj si življenje, kako rumeni in se napihuje kot veliko žgoče sonce. zamisli si, kako te je bolelo, in so bile sive in puste ulice. pomisliš na vse, ki so umrli. prezgodaj, prepozno. prepočasi, prehitro. v pridobitniškem krču mladosti, v pozabljivi evforiji starosti. pomisliš na plastično operacijo. in menjavo kolka. na zbiranje znamk. na prijazne poglede neznank. na vonj prihajajoče pomladi. o tem so posneli film, kako tečeš za vozom. in dol in gor. vsa okrancljana. in spležeš na mlaj. in se spakuješ. mlada in vsa afnasta, kolena vsa v krastah, razrgane najlonke. in kako strastno objemaš zemljo. zagrizeš vanjo z vsakim sunkom. zamisliš si življenje na kristalnih nogah. našemiš se v usnje. mukaš od slasti, njemu se spahuje po zelju. zapišeš si vse pomembne podatke. z drobnimi, skoraj nevidnimi črkami, jih vgraviraš v pokostnico svojega hrepenenja. drsi ti na tem terenu. o tem so posneli film. kako se zdrobijo kristalne lobanje, ko se zgodi trk svetov. o tem, kako se je prikotalkala mimo in mahala z enosmerno vozovnico. površni opazovalec je z roko zamahnil vnemar. ti pa si vedela. vedela si, kam bo šlo sonce spat. veliko žgoče. polulala si se v ocean modrosti in iz prhke možganovine si izcedila še zadnje veličastne verze namenjene ljubezni. sebično razrašča se v tebi parazit. tvoja sladka kri ga oplaja. sila ti marogasto razteguje kožo. napihuješ se, kot veliko žgoče sonce. luno za luno. od prve do devete.

Zlatokopi (Bol(ezen))

zagnojilo se je globoko
v mehko sredico razmišljanja
kjer kljuva tvoje izsušene
izmučene nevrone
z vedno istim in istim
in istiministim vprašanjem

kako nihče nihče nihče
nihče
ne spozna
tvoje veličine
zakaj noben ne uvidi
kako tvoje zanosne besede
premikajo meje bednih svetov

ob zaudarjajoči luži na pobruhanih tleh
se zbira le peščica tistih ki vedo
izbranih in poklicanih in posvečenih

z mikrometrskimi siti v rokah
z napolnjenimi ročkami sveže vode
sizifi izpirajo nevidna zrna
čistega zlata

prekrilo jih je črno črno morje:
- televizor in daljinski upravljalnik
- hladilnik ki je govoril več jezikov
- pastelno rjavi stepalnik za prepeličja jajca

prekrilo jih je rjavo slano blato:
- kodraste navijalke za pšenične lase
- odkrušeni čajni servis s čebulnim vzorcem
- z žametom prevlečeno škatlo za nakit

zasula jih je temna gruda:
- po naročilu izdelan usnjeni dvosed
- po starem dišečo baročno komodo
- razmajano modernistično skulpturo

- temna gruda
- slano blato
- črno morje

diham plitko:
opazujem posmrtno življenje stvari

narava ima vselej prav

Stara birtija sedi ob štedilniku
zvezanih rok
komaj vidno premika posivele ustnice:
policijski zapisnik omenja še lužo krvi.
Anika zapisuje na slepo
kot so jo naučili na akademiji.
Vsi smo presenečeni
ko nasmeh dolgonoge plavolase policajke
preglasi kakofoničen vonj dogorele sveče.
Kako minuto pred tem so priče slišale alarm.
Tega je razdišavil neznosen hrup
zabuhlih bombnikov
ki so akrobatsko preleteli sanje.
Birtiji se cedi iz nosa in nadležno suho pokašljuje
mogoče je gripa mogoče navaden prehlad
Anika pravi da bi lahko bila tudi jetika.
Ledene kocke se topijo v plavžih silikatnih rudnikov.
Ocvremo si jetrca in se mastimo. Za zobe se mi zatakne
odpiralni čas. Ste vedeli da bodo jutri trgovine zaprte ?
Petrček nonstop treska z vrati. Ta froc je avtističen.
Na steni v sobi kjer je šank visi zamaščeni prt z ljudskimi motivi.
Če pogledaš pozorno vidiš sliko srnice z mladičem.
Glede na izračune načečkane po steni je monarhija rešena.
Ko se birtiji spahne po česnu ji razvežemo roke.
Speni nam masla in natre razbolele členke z gobami.
Otekla moda višjega policijskega inšpektorja pa pripovedujejo čisto drugo zgodbo.
Uniforma mu lepo pristoji. Narava ima vselej prav.