NOŽ
na nabrušenem rezilu noža
je zakričal krik žarke mesečine
zibala si se ob napevu orgelske glasbe
veličastna melodija
je bežala in se prepletala
kot izsušena struga
upesnjenega potoka zgoraj nad hišo
z natančno odmerjenim zamahom
si odrezala prvi krajec lune
na zemljo je pršil krvavi dež
in struga potoka
je v grozi oživela
julij 21, 2009 at 7:49 popoldan
sam je takšna tišina brezno, preveč tiho vse…ti kaj veš?
lp,hope
julij 21, 2009 at 7:59 popoldan
pri meni ni nič tiho, nažgi kako muziko pa bo! al se pa vležeš na tla, zapreš oči, pa se malo dereš. menda tut pomaga.
julij 24, 2009 at 6:28 popoldan
imaš prav, samo vreme je čudno, kar stene so vroče,
komaj čakam da grem spat in hodim zaradi nevzdržnosti vročine
že okol osmih zvečer, malo kasneje oz. po tem pisanju.
Lahko noč, brezno
jaz že napol spim,
hope