BOGINJA

nikakor nisi mogel vzljubiti tega obraza podančice
gnusilo se ti je prižeti se k slokemu telesu gliste
na samem robu znanega sveta je čepela
in žonglirala z drobovino
sin moj je rekla
kako bled si danes kot da bi bili aprila meseca
pa vendar veva da je avgust
ko je morje nemirno
in so ribe kostnice in hrustančnice
kot so ljudje dobri in zli
in ponoči je nebo viharno
dvoživke pa so repate in brezrepe
kot so ljudje moški in ženske
iz njenega tvora so kapljale krvave solze
zgroženo si zrl v nasmeh obloustke
bratje pa so ji
povsod kamor jih je gnalo življenje
postavljali oltarje
in malikovali njeno strašljivo podobo

STIK

grobi prsti težke roke
neslišno galopirajo
preko drobljive suhe kože

od prsti črni nohti
zadrejo v vlažno
razpoko

stik bolestno zaječi

električni sunek
razpara težnost
usloči
izčrpano telo

luske se luščijo
in drobci se razmikajo
ko prsti vztrajno
kljuvajo sočni gomolj

ujeta plazma
dišeča
polzi

dlan se zapre
nepreklicno

dam ti lizat
grenko sol

v premislek