v nedeljo

sobota:
že brusim slepeča rezila nožev
skeli me pogled na njih ostrino
puščice si zlagam v tulec
ljubeče jih spenjam eno k drugi
dragoceni so moj zaklad

iz betonskega gozda
slišim šume vzdihe krike
in med debli stolpnic zvenek smeh
brezskrben zvok korakov po asfaltnih tleh
beseda besedo pesni
pridušeni glasovi plena

v snu se telo zdrzne od pričakovanja

v nedeljo zvečer
z menoj pridi draga v nedeljo
v nedeljo grem na lov