vrsta

čudovito
kako grdo sliko sem videl v galeriji
drevesa nametana brez reda
grčasta debla zamolklih barv
zverižene suhe veje
moj pogled se je sankal po njej
kot petletnik po prvem snegu

prekrasno
kako odvratno pesem sem slišal na recitalu
besede so se lomile ena ob drugo
kot krhke lobanje iz finskega stekla
moja ušesa so pela s pesnikom
zanosno kot zapoje žaga ko poljubi les

prijetno
kako ostudno žival sem prečkal na poti domov
hitela je brez barve vonja in okusa
ujeta v mrežo imen
nežno sem tipal njene obrise
moj um jo je členil do osnovnih delcev
bila je moje vrste

mulj

potočki nevidnih misli
zliti hudourniki napeva
struge plitvih čustev
kanjoni zažrtega sovraštva
marogasti
so zemljevidi tvojih sotočij

koliko jih je
tavalo skozi
mokre objeme

preden
si jo stresel
iz mrtvega rokava reke

tvoj vodeničen obraz
na vseh slikah
zabuhlo recitira
ljubim ljubim

pod žalostnim pogledom
se nalaga smrdljivi mulj

rajska ptica

njeno srebrno perje zaudarja
po gnojnici
s papagajastim kljunom ti razjeda čelo
grob prijem jeklenih krempljev te stiska za vrat
duši te
kot misel ki se je zataknila v neizrečeno besedo

vsako jutro ti poje rajska ptica
smrtoglavka

dnevi kopnijo
ko se zibljeta v kletki
umetelno izrezljani iz kosti prastaršev

zrna ki jih je razmetala med iztrebke po tleh
jočejo kot jesen

Ha-ha-hay Q

žeja

včasih se srečaš
z brutalno silo
se zaletiš vase

pohodiš se
kot izmeček

božaš se
po papirjasti skorji telesa
s topim rezilom dotika
v brazde seješ soli

žge ko se zagledaš
iz oči v oči
ne umakneš pogleda
z arabesk
ki jih riše mrtvo žilje

z venci ovenelih rož
se bratiš
s kurbami in pijanci

cvetje se je osulo
a trnje še bode

v usahli strugi
se lesketajo mlakuže
pij
poteši svojo žejo

preslana juha

komaj viden
sem se pomikal
vzporedno s povorko.

bil sem tam
ko so solze užaloščene vdove
padale
v že tako preslano juho na sedmini.

in bil tudi tam
ko so trije otroci.
sirote.
zbegano stali ob jami.

in kot tiha senca.
sem nevidno sedel ob mizi.

svetloba v vežici je trepetala.
kot glas govornika.
ki sem ga komaj slišal.

dišalo je po gnilem cvetju.

šel sem pokropit.
iz vljudnosti sem se prekrižal.
potem sem premikal ustnice.
da bi izgledalo kot da molim.

lupil sem mastno cvrtje s kurjega bedra.
grižljaje sem zalival s kislim vinom.

njena roka je bila vlažna in hladna.
njene oči so bile prazne kot izsušen vodnjak.

pasji dnevi

stara je kupila dežnik na razprodaji.
na prednosti cesti. znižan za lihe številke.
ljudje so plesali na avtobusnih postajah.
v dežju. po parih. srečni.

na njeni razprti dlani je počival krokar
ki si je domišljal da je kolibri.
v kraljevstvu zelenih senc

je ledenela kri ko se je koža
drgnila ob lubje. dete
je zobalo volčje češnje.
skrito v gnezdu divjih čebel.

pritajena pesem verižne žage
se je zlogoma členila med prsti
mlahavo podane roke.
v slovo je jedkala pasje kosti
ki jih je ples kožokrilcev usmerjal
na pašo.

točili bomo med.
kot tekoče tkivo rdeče barve.

ostrimo strupena žela.

jesen

češem ti umazane lase
ljubezen
ko me davi hlad noči

sladko se razlivam
[kot da zagrizeš v mlečno koruzo]
v mehkobo tvojih ust

izgovarjaj me nežno

kako so prepredeni med trave tvoji lasje
kot je z oblaki zlit tvoj pogled

kako se prižemaš k deblu
[čvrsto]kot se oklepaš
telesa medenih sokov

ko odhajaš
me je z vsakim slovesom
manj
tako počasi izginjam

[med stebli koruze]
v sanje prednikov

zajtrk

ko sem prežvekoval zajtrk*
sem v časopisu** prebral
da slovenske avtohtone pasme živali***
odlikuje skromnost
dobra nrav
in lepa produktivnost

mora biti pa že nekaj v zraku tega prepišnega prostora
me je prešinilo ob jutranji kavi

te iste značilnosti so namreč že stoletja ekskluzivni del našega narodnega značaja
_____________________________________

* kruh z medom in maslom

** Slovenski zajtrk, http://www.tradicionalni-zajtrk.si/uploads/tiny/files/casopis_TSZ.pdf

*** konji (lipicanski, posavski,
slovenski hladnokrvni), cikasto
govedo, krškopoljski prašič, bovška
ovca, istrska pramenka – istrijanka, belokranjska
pramenka, drežniška koza,
štajerska kokoš – štajerka, kranjska
čebela, slovenske avtohtone pasme psov
– istrski gonič, posavski gonič, koroški
žigec, kraški ovčar (kraševec) – in soška
postrv